Prvič je na kakem evharističnem kongresu velik del namenjen mladim: Chiara Luce Youth Space. Odprti dialog in duhovno iskanje.
Prostor za mlade, prostor za ekumenizem. “Chiara Luce Youth Space” je bil velik šotor, postavljen na Royal Dublin Society (zelo velik prostor za sejme, športne dogodke, zlasti za teke konj, za druge velike dogodke), kjer so mladi in najmlajši premišljevali o najglobljih vprašanjih: iskanje smisla življenja, ljubezni, Boga, iskanje občestva in novega poleta, in to z delavnicami, s spektakli, koncerti, katehezami, z igrami in umetnostjo. To je bil tudi ekumenski prostor, ker sta ga skupaj pripravili katoliška in anglikanska Cerkev. Tudi prostor molitve.
Gregory Fromholz, eden od organizatorjev, se ni niti za trenutek umaknil od tu. Povedal je, da je vsak dan prišlo od 400 do 500 mladih, polovica Ircev in polovica z drugih koncev sveta. Kateri so bili najbolj močni trenutki? To vprašanje je zastavljeno kmalu po začetku večernega programa, posvečenemu Chiari Luce Badano: molitev s teizejsko skupnostjo ob prisotnosti brata Aloise; večer o pravi, ko so številni mladi šli k spovedi. Pričevanja in osebne zgodbe so najbolj prevzele. Med temi zgodba Maueve, dekleta, ki je danes na vozičku, bila pa je baletka. Veselje na njenem obrazu in njena izkušnja ne govorita o porazu, ampak o novem življenju. Nato pričevanja o spreobrnitvah, teh je veliko in globokih. Tako ob uveljavljenih “duhovnih voditeljih” kakor preprosto tako, ko so sedeli na tleh tega prostora za mlade. Govorili so o vsem, vključno o vlogi mladih v Cerkvi, a tudi o žgočih problemih, tudi o poklicu. Navzoči so bili duhovniki, redovnice, zavzeti laiki: »Niso govorili samo o poklicih, ampak tudi o sodelovanju med poklici. Obstaja problem pogleda na avtoriteto, brez laikov za Cerkev ni prihodnosti.« Med mladimi je veliko upanje, resnična želja ustvarjalne vključenosti v življenje Cerkve, z injekcijo nove energije.
Tako je ansambel, v katerem so bili zbrani glasbeniki in pevci z vseh koncev Irske, igral vse teden – Youth Space je bil tudi kraj za nova prijateljstva –; z DJ Samom, ki je vse spodbudil za ples, drugi ansambel s Severne Irske so sestavljali mladi iz Gibanja, ti imajo za sabo nekaj koncertov, ki so vpeljali v večer, posvečen Chiari Luce, ko so mladi lahko bolj od blizu spoznali “zavetnico” tega prostora, namenjenega mladim.
Celeste ima trinajst let, je iz Kanade, in se je prvič srečala z zgodbo Chiare Luce: »Imam veliko problemov in sem si zastavljala enaka vprašanja, o katerih smo govorili danes zvečer. Boga sprašujem, zakaj se mi to dogaja, in sem zmedena. Ko sem poslušala vse, kar je živela Chiara Luce in slišala , da je umrla vedro, v polnosti veselja, se mi je zdelo izredno.« Ta zgodba je bila “mogoča” zato, ker je tu življenje evangelija v vsakdanu in po tej poti se trudijo hoditi tudi drugi mladi, kot so Elisabeth, Sean, Miriam, Tom, Matteo in drugi, ki so se izmenjavali na odru ta večer 15. junija. Eamon, 16 let, iz Dublina je ob odhodu iz Youth Space povedal: »Izkušnja Chiare Luce mi je odprla oči, da smo mladi res lahko drugačni in da se lahko dotaknemo milijonov ljudi.«
Z voščilom, da bi bili Cerkev, se je vsak vrnil iz Dublina na svoj dom, na svoje bojno polje. Brez strahu, Go be church!
Prostor za mlade, prostor za ekumenizem. “Chiara Luce Youth Space” je bil velik šotor, postavljen na Royal Dublin Society (zelo velik prostor za sejme, športne dogodke, zlasti za teke konj, za druge velike dogodke), kjer so mladi in najmlajši premišljevali o najglobljih vprašanjih: iskanje smisla življenja, ljubezni, Boga, iskanje občestva in novega poleta, in to z delavnicami, s spektakli, koncerti, katehezami, z igrami in umetnostjo. To je bil tudi ekumenski prostor, ker sta ga skupaj pripravili katoliška in anglikanska Cerkev. Tudi prostor molitve.
Gregory Fromholz, eden od organizatorjev, se ni niti za trenutek umaknil od tu. Povedal je, da je vsak dan prišlo od 400 do 500 mladih, polovica Ircev in polovica z drugih koncev sveta. Kateri so bili najbolj močni trenutki? To vprašanje je zastavljeno kmalu po začetku večernega programa, posvečenemu Chiari Luce Badano: molitev s teizejsko skupnostjo ob prisotnosti brata Aloise; večer o pravi, ko so številni mladi šli k spovedi. Pričevanja in osebne zgodbe so najbolj prevzele. Med temi zgodba Maueve, dekleta, ki je danes na vozičku, bila pa je baletka. Veselje na njenem obrazu in njena izkušnja ne govorita o porazu, ampak o novem življenju. Nato pričevanja o spreobrnitvah, teh je veliko in globokih. Tako ob uveljavljenih “duhovnih voditeljih” kakor preprosto tako, ko so sedeli na tleh tega prostora za mlade. Govorili so o vsem, vključno o vlogi mladih v Cerkvi, a tudi o žgočih problemih, tudi o poklicu. Navzoči so bili duhovniki, redovnice, zavzeti laiki: »Niso govorili samo o poklicih, ampak tudi o sodelovanju med poklici. Obstaja problem pogleda na avtoriteto, brez laikov za Cerkev ni prihodnosti.« Med mladimi je veliko upanje, resnična želja ustvarjalne vključenosti v življenje Cerkve, z injekcijo nove energije.
Tako je ansambel, v katerem so bili zbrani glasbeniki in pevci z vseh koncev Irske, igral vse teden – Youth Space je bil tudi kraj za nova prijateljstva –; z DJ Samom, ki je vse spodbudil za ples, drugi ansambel s Severne Irske so sestavljali mladi iz Gibanja, ti imajo za sabo nekaj koncertov, ki so vpeljali v večer, posvečen Chiari Luce, ko so mladi lahko bolj od blizu spoznali “zavetnico” tega prostora, namenjenega mladim.
Celeste ima trinajst let, je iz Kanade, in se je prvič srečala z zgodbo Chiare Luce: »Imam veliko problemov in sem si zastavljala enaka vprašanja, o katerih smo govorili danes zvečer. Boga sprašujem, zakaj se mi to dogaja, in sem zmedena. Ko sem poslušala vse, kar je živela Chiara Luce in slišala , da je umrla vedro, v polnosti veselja, se mi je zdelo izredno.« Ta zgodba je bila “mogoča” zato, ker je tu življenje evangelija v vsakdanu in po tej poti se trudijo hoditi tudi drugi mladi, kot so Elisabeth, Sean, Miriam, Tom, Matteo in drugi, ki so se izmenjavali na odru ta večer 15. junija. Eamon, 16 let, iz Dublina je ob odhodu iz Youth Space povedal: »Izkušnja Chiare Luce mi je odprla oči, da smo mladi res lahko drugačni in da se lahko dotaknemo milijonov ljudi.«
Z voščilom, da bi bili Cerkev, se je vsak vrnil iz Dublina na svoj dom, na svoje bojno polje. Brez strahu, Go be church!
Vir: www.focolare.org
