Skupnost Gibanja fokolarov si prizadeva izboljšati odnose v mestu ob dogodku iz črne kronike. Namesto maščevanja se trudi za spravo.
Orgosolo je mesto sredi Sardinije, zelo znano po grafitih, ki prikazujejo na stenah hiš probleme, pričakovanja in upanje ljudi,
ki se v veliki večini preživljajo s poljedelstvom in pašništvom; ljudi, ki poznajo tudi strah zaradi roparskih aktivnosti, ki so tu zelo razširjene.
V tem mestu je bil 24. decembra 1998 ubit kaplan Graziano Muntoni. En sam strel s puško v srce in bolečina je pretresla celotno skupnost.
Ljudje so kljub jezi in razumljivi zmedenosti takoj spoznali, da se ne morejo omejiti na obsodbo. Čutili so dolžnost, da naredijo kaj več. A kaj v takih razmerah? Skupnost začne premišljevati ob evangeljskih besedah, ki vabijo, naj prosijo Boga kar koli. Tako nastane ideja, da bi se vsak večer na različnih krajih dobivali in prosili Boga za mir za njihovo deželo z isto molitvijo, ki se imenuje Ura za mir. To je bilo bolj zapleteno, kot so najprej mislili, kajti mir je treba rojevati, varovati, potreben je trud, da bi živeli bratstvo z vsakim in vsak dan.
V tej zavesti so začeli z več pobudami, da bi širili predlog Ure za mir med čim več ljudi, tudi med osnovnošolce in dijake na njihovih prireditvah. Udeležili so se tudi televizijske oddaje na glavni nacionalni mreži.
Ura za mir vnaša v mesto novo upanje, veliko ljudi se je med seboj spravilo po letih napetosti. Kakor velja za G., gospo, ki nam je povedala: “Najti moram moč, da bi odpustila nekomu, ki je ubil dva sinova in poslal v zapor še dva.” Na naslednjem srečanju je ista gospa povedala: “Odpustila sem zahvaljujoč molitvi Ure za mir, ki jo živimo, odstranila sem sovraštvo iz svojega srca. Med mašo sem se približala sovražni osebi in ji stisnila roko.”
Tudi drugi najdejo moč, da odpustijo prav tako težke stvari, čeprav to ni tako lahko. Ani so leta 2008 ugrabili in ubili sina. Zdaj znova začenja živeti, delati, je bolj vedra in umirjena kljub tej tragediji. Ko je izvedela, koga sumijo za umor sina, zanj ni prosila kazni, ampak pravo srečanje z Bogom.
Izbira bratstva daje, da sprejmemo za svojo tisto veliko bolečino, v kateri živi del naših ljudi, in neredko moramo odgovorno stati za vsem, kar predlagamo, tudi pred ustanovami. Tako je pedagoška šola iz naše izkušnje obdelala projekt za kulturo miru in odpuščanja med mladimi. Rezultati projekta bodo zbrali v knjigo, ki jo bodo predstavili Združenim narodom.
Naše prizadevanje za vzpostavljanje miru tudi tam, kjer se zdi skoraj nemogoče, prinaša konkretne sadove, zaradi katerih so videti naša mesta drugačna.
Iz skupnosti Gibanja fokolarov v Orgosolu (Nuoro), Italija
V tej zavesti so začeli z več pobudami, da bi širili predlog Ure za mir med čim več ljudi, tudi med osnovnošolce in dijake na njihovih prireditvah. Udeležili so se tudi televizijske oddaje na glavni nacionalni mreži.
Ura za mir vnaša v mesto novo upanje, veliko ljudi se je med seboj spravilo po letih napetosti. Kakor velja za G., gospo, ki nam je povedala: “Najti moram moč, da bi odpustila nekomu, ki je ubil dva sinova in poslal v zapor še dva.” Na naslednjem srečanju je ista gospa povedala: “Odpustila sem zahvaljujoč molitvi Ure za mir, ki jo živimo, odstranila sem sovraštvo iz svojega srca. Med mašo sem se približala sovražni osebi in ji stisnila roko.”
Tudi drugi najdejo moč, da odpustijo prav tako težke stvari, čeprav to ni tako lahko. Ani so leta 2008 ugrabili in ubili sina. Zdaj znova začenja živeti, delati, je bolj vedra in umirjena kljub tej tragediji. Ko je izvedela, koga sumijo za umor sina, zanj ni prosila kazni, ampak pravo srečanje z Bogom.
Izbira bratstva daje, da sprejmemo za svojo tisto veliko bolečino, v kateri živi del naših ljudi, in neredko moramo odgovorno stati za vsem, kar predlagamo, tudi pred ustanovami. Tako je pedagoška šola iz naše izkušnje obdelala projekt za kulturo miru in odpuščanja med mladimi. Rezultati projekta bodo zbrali v knjigo, ki jo bodo predstavili Združenim narodom.
Naše prizadevanje za vzpostavljanje miru tudi tam, kjer se zdi skoraj nemogoče, prinaša konkretne sadove, zaradi katerih so videti naša mesta drugačna.
Iz skupnosti Gibanja fokolarov v Orgosolu (Nuoro), Italija
