v predamazonskem območju je vrtec “Chiara Luce”, zgled solidarnosti, nastal iz poguma in medsebojnosti s podporo Akcije za Nove družine, nevladne organizacije.
La Guardia je mestece, dvajset kilometrov iz Santa Cruza, bolivijskega mesta, ki se zelo razvija, v katerem živita Reina in Jorge Gutierrez s svojo družino.

Reina je pri šestih letih izgubila mamo, zato so ju z bratcem dali v sirotišnico. Tako pripoveduje: »Tam ni bilo ničesar, a smo imeli najboljše pogoje, da smo verjeli v Božjo previdnost. Moči pokazati, da Ideal edinosti korenito spreminja ljudi: to se mi zdi posebej bolivijski prispevek za evangelizacijo. Ni dovolj dobra volja, ampak potrebna je tudi strokovna podkovanost. Takoj ko sva ugotovila, da bi lahko začela z vrtcem, sem se vpisala na študij psihopedagogike.« V štirih letih je diplomirala, medtem je nastal projekt in potem izgradnja vrtca, ki je bil končan leta 2008 in odprt v navzočnosti številnih predstavnikov oblasti ter sosedov.

Ker je bil za 120 otrok iz vrtca potreben kruh, je Reina začela tudi s peko, preprosto, a zelo učinkovito, za katero skrbi usklajena ekipa, v kateri so gospa Esperanca, Carlito, devetletni otrok, njen sin Daniel, ki jih ima kar 18, in petnajstletno dekle, ki dela v pekarni in zvečer obiskuje šolo.
Iz vrtca je slišati otroke pri igri. Prostori so zelo čisti in dobro razporejeni. Vzgojiteljice in učiteljice skrbijo za otroke različnih starosti: od dveh do desetih let, prizadevne so. Opaziti je tudi rahel nered, ki pa ne moti. Izmislijo si igro z barvastimi balončki, malico delijo kot pustolovsko raziskovanje. Vsak otrok ima svojo zgodbo revščine in zanemarjenosti, alkoholizma in nezvestobe staršev ter svojega junaštva. Neverjetne zgodbe!
V nekem prostoru šivata dve ženi. Reina si je zamislila tudi šivalnico! Tu je Rita, mati sedmih otrok, ki je učiteljica in prihaja sem v času dopusta. In Elisa, ki jo je mož zapustil in ji je tu uspelo ozdraviti depresijo. Reina je taka: ko vidi posamezne ljudi v težavah, si izmisli primerne rešitve. Pisarna Reine je polna knjig. Tukaj se ukvarjajo celo z zdravljenjem otrok, ki se težko učijo.
Vrtec prejema podporo občine in sodeluje z nevladnimi organizacijami, zlasti s podporo na daljavo Akcije za Nove družine. Država prispeva za prehrano, 1,20 boliviana na dan (10 centov evra) dajo starši otrok, tako ohranjajo dostojanstvo in udeleženost. Vsi, ki delajo v vrtcu ali z njim povezanimi dejavnostmi, delajo na vso moč na tem, da bi »vzbudili božjo previdnost«.
Pod fotografijo Chiare Lubich je zapisano: Biti vedno družina. »Ta stavek je postal moj,« pravi Reina. »Vsak dan delam za to, da bi otroci tu vedno našli družino.« Kakor bi hotela v svojem srcu olajšati bolečino, ki prihaja od daleč.
(Città Nuova 2011, str. 12 in 13)