Razlaga evangeljskega stavka v obliki video posnetka, sinhronizirana v slovenski jezik. Chiara Lubich jo je posnela za RAI za februar 1983. povezava do video posnetka
V nadaljevanju je besedilo razlage Besede življenja.
Ko je Jezus, sedeč v Simonovem čolnu, nehal učiti, je rekel Simonu in njegovim tovarišem, naj vržejo mreže v morje; čeprav mu je Simon zatrjeval, da so se bili vso noč zaman trudili, je dodal: »Na tvojo besedo bom vrgel mrežo.« In ko so jo vrgli, je bila tako polna rib, da se je trgala. […].
Po neuspešni noči bi se Peter, izkušen ribič, lahko le nasmehnil in zavrnil Jezusovo vabilo, naj vrže mreže podnevi ob tako neugodnem času. Toda šel je prek svoje pameti in zaupal Jezusu.
To je značilen položaj, skozi katerega mora tudi danes vsak vernik. Njegova vera je postavljena na preizkušnjo na tisoč načinov.
Kdor hoče slediti Kristusu, se mora odločati, truditi in vztrajati, medtem ko se zdi, da nas v tem svetu, v katerem živimo, vse vabi k popuščanju, povprečnosti, tako da bi najrajši vrgli »puško v koruzo«. Naloga se zdi pretežka, nemogoča, da bi jo izpolnili, že vnaprej polomija.
Potrebna nam je moč, da gremo naprej, da se upiramo okolju, družbi, prijateljem, javnemu mnenju. To je trda preizkušnja in moramo se bojevati.
Toda če se z njo spoprimemo in jo sprejmemo, nam bo pomagala, da bomo izkusili, da so Jezusove izjemne besede resnične, da se njegove obljube izpolnijo. Bog obsiplje z vsemi dobrinami tistega, ki hodi za njim, v tem življenju daje stotero in poleg tega še večno življenje. To je čudežni ribolov, ki se ponavlja.
»NA TVOJO BESEDO BOM VRGEL MREŽE.«
Kako naj torej izpolnjujemo to besedo?
Tako, da tudi mi izberemo, kakor Peter: »Na tvojo besedo«. Zaupajmo v njegovo besedo; ne dvomimo o tem, kar od nas terja. Še več: njegove besede naj bodo temelj za naše ravnanje, za naše delovanje, za naše življenje.
Tako bomo svoje življenje postavili na najbolj trdne in zanesljive temelje in strmeli bomo, ko bomo videli, da prav tam, kjer vsako človeško sredstvo odpove, poseže vmes Jezus in da se življenje poraja tam, kjer je po človeško nemogoče.1
