Annamaria: Najprej sva bila zelo presenečena. Potem sva čutila tudi strah pred to veliko skrivnostjo, ki je Jezusovo trpljenje. Izraziti ga z besedami se zdi nemogoče. Hkrati pa sva čutila hvaležnost, da je papež izbral družino za neko tako globoko in močno stvar. Tako je na nek način izrazil naše sodelovanje pri Jezusovem odrešenjskem trpljenju. Za naju je bil to tudi Božji dar, saj sva začela bolj razmišljati o vsem tem. Zares sva hvaležna svetemu očetu.
Danilo, osrednja tema križevega pota bo razmišljanje o družini. Kaj to pomeni? Gre za posebno pozornost do družine v tem trenutku ali pa tudi priznanje zrelosti laikom, poročenim, da izrazijo svojo vero?
Danilo: Jaz bi rekel, da gre za oboje. Prav gotovo Cerkev na različnih ravneh po vsem svetu posveča veliko pozornost družini. Družina se je tudi bolj zavedla, da je Cerkev ter da ima odgovornost za družbo. Dovolj je pomisliti na vzgojo otrok. Bili so tudi posebni trenutki. Spominjam se, da je papež Janez Pavel II. takoj po svoji izvolitvi ustanovil Papeški svet za družino. Skupino laikov z vsega sveta, med njimi sva bila tudi midva, je spraševal o tem, kakšna je situacija, kaj bi bilo treba narediti. Prizadeval si je namreč za to, da bi bil tako v Cerkvi kot v družbi priznan prispevek družin. Sklical je celo sinodo o družini, kmalu po tem, ko je bil izvoljen za papeža. Sad te sinode je znana okrožnica Familiaris consortio, ki je najbolj zgovorna in kompleksna razprava o družini in navdihuje še danes vsa gibanja, ki se zavzemajo za družino. Papež Benedikt XVI. pa nadaljuje delo za družino, ki ga je začel papež Janez Pavel II.
Vir: http://www.radiovaticana.org
