Ne vemo, do kod sežejo posledice odpuščanja: prisluhnite izkušnji Welile Shasha iz Pretorije v Južnoafriški republiki. video v nadaljevanju prevod
Welile Shasha (angleško): Poročen sem z Lucy, imava tri že poročene otroke. Delam kot svetovalec za javno sanitarno službo v Pretoriji.
Z vami bi rad podelil nekaj izkušenj o odpuščanju.
Med nekajdnevno konferenco naše organizacije je eden od mojih sodelavcev kričal name. Rekel sem mu: »Oprosti, zdaj delamo za konferenco, a ko se vrnemo domov, se bova pogovorila.« Ob vrnitvi domov sva se naslednji teden srečala in rekel sem mu: »Zelo mi je bilo težko, ker si vpil name, a pustiva to ob strani. Rad bi samo vedel, kaj je bilo narobe, da ne bi delal iste napake z drugimi.« In on: »Ne, ne, ne! Ne skrbi! Minilo je.« Vprašal sem ga: »Si prepričan?« In on: »Da!« Vprašal sem ga: »Ranilo me je, ker si to storil pred veliko ljudmi, pa še starejši sem od tebe. Toda odpustil sem ti. Pozabiva na vse. Ne bom več govoril o tem. Kje je kopija s podatki, saj si hotel, da ti pomagal analizirati podatke? To lahko naredim zdaj.«
Vzel je posnetek, jaz sem analiziral podatke, on je napisal poročilo svojemu šefu, ki je bil zelo zadovoljen z opravljenim delom.
Po enem mesecu je prišla k meni njegova žena in mi rekla: »Veš, da me moj mož že en mesec ne tepe več.« In jaz: »Kaj imam s tem jaz?« In ona: »Sumila sem, da si s tem povezan. Odkar dela s teboj, je čisto drugačen.« Tako sva s sodelavcem še danes prijatelja.
Morda bi hoteli vedeti, zakaj tako delam. Nekega dne, ko sem se udeležil srečanja Gibanja, so govorili o odpuščanju, da je to odvisno od tistega, ki odpusti, ne od krivca. Odločil sem se, da tako živim doma, s svojo ženo, z otroki in stvari so se zelo dobro iztekle.
