Tašča nam je na nedeljskem obisku povedala za osebo, ki ekonomsko živi zelo težko. Je namreč ločena in ima dve odraščajoči dekleti, eno študentko in eno dijakinjo. Je sicer zaposlena, vendar je njen dohodek za plačevanje visoke stanarine in vseh nujnih obveznosti premajhen. Z možem sva razumela, da ji morava pomagati. Vendar kako, saj tukaj ne gre le za enkratno situacijo pač pa ji vsak mesec zmanjka. Razmišljala sva in se odločila, da ji ta mesec dava nekaj denarja ter prosiva Boga, naj poskrbi za njih. Naslednji dan ji je mož odnesel najin skromni dar.
Čez nekaj dni naju ta oseba pokliče in vesela sporoči, da ji je bivši mož po dvanajstih letih pravdanja in izogibanja nakazal njen del kupnine od njunega takrat skupnega stanovanja in da si bo lahko kupila manjše stanovanje in tako zmanjšala vsakomesečne stroške. Za naju je bil to Božji odgovor: če mi naredimo svoj zelo majhen del, Bog naredi velikega. Bila sva neizmerno hvaležna.
I.J.