Imel sem sedem let, ko so se starši ločili, ker je moj oče pil. Od tedaj sem živel s svojo mamo in sestrami. Ločitev staršev je pustila v meni veliko ran.
V najstniški dobi sem iskal izhod iz težav v mamilih. Izgubil sem štiri leta svojega življenja in hkrati povzročil veliko trpljenja svojim, posebno mami.
Ko se mi je zdelo, da ne bom več izšel iz sveta mamil, so mi predlagali, naj vstopim v skupnost za odvajanje. Po veliko dvomih sem vabilo sprejel.
To je bila dolga pot, a na koncu tunela sem videl luč in vrgel sem se v to življenje. Med tistimi mladimi sem se dotaknil ljubezni Boga. Odkril sem Jezusa, ki je dal svoje življenje zame.
Ko nam Chiara pravi, da izkušnje številnih v Gibanju dokazujejo, da nas zapuščeni Jezus niti v najbolj črni noči ne zapusti, lahko povem, da sem eden od teh ljudi, ki sem to izkusil.
Edinost s temi mladimi in navzočnost Jezusa med nami mi je dajala moč, da sem začel znova. On me je naredil za novega človeka in mi pomagal na novo zgraditi življenje, premagati vsako težavo. Naučil sem se ga ljubiti tako, da sem ljubil tistega, ki je ob meni. Razumel sem, da ni dovolj pustiti drogo: hotel sem postati pravi ustvarjalec bratstva.
Tako sem po končanem zdravljenju opravljal odgovorne naloge z mladimi v tej skupnosti. Znova sem začel živeti s svojo materjo in si prizadeval vračati ji ljubezen, in še več.
Povezal sem se z drugimi mladimi iz mesta, ki živijo za zedinjen svet, da bi skupaj z njimi peljal naprej to revolucijo ljubezni. Danes sem svobodna, srečna in uresničena oseba. Dati hočem svoje življenje za gradnjo nove družbe.
Alber iz Brazilije
Vir: www.loppiano.it