Odpuščen, vržen iz stanovanja, sam … in vendar kljub brezupu življenje evangelija odpira nepredvidene poti za rešitve!
»Carlos me je poklical nekega avgustovskega večera, ko sem bil na dopustu v majhnem kraju na Pirenejih. Njegove razmere so bile obupne: že nekaj mesecev je bil brez službe, dolgovi so se nabrali, kmalu ga bodo vrgli iz stanovanja in nima kam oditi …
Poznala sva se že nekaj let, ko sva se odločila skupaj s številnimi tedanjimi mladimi, da si bova prizadevala živeti Jezusove besede. Vendar njegovo življenje ni bilo lahko. Po petnajstih letih je njegov zakon razpadel in dva otroka, ki sta bila za Carlosa vse, sta se osamosvojila. Ostal je sam.
Kaj storiti sredi avgusta? Po mobilniku in skypu se pogovarjamo z nekaj prijatelji in pridemo do hišice, ki je že nekaj časa prazna. S pomočjo romunskega prijatelja jo opremimo in zberemo tudi potreben denar za pokritje stroškov preureditve.
Medtem smo našli za Carlosa tudi delo. Če pomislimo, kakšna je danes kriza in da ima 61 let, lahko res govorimo o presenetljivem: to so “presenečenja”, na katera se nikoli ne navadimo, in vendar so “normalni” sadovi, ko si prizadevamo živeti evangelij v vsakdanu. Njegovo novo delo je težko, saj ponoči ure in ure prazni smetnjake. Boli ga hrbet, a ni si mogel dovoliti, da tega dela ne bi sprejel. Čez nekaj časa se pokaže nova možnost zaposlitve za komercialista, kar je pravzaprav njegov poklic. “Presenetljivo dejstvo” zaradi katerega čutimo bližino božje ljubezni.
Sredi septembra se je Carlos preselil v hišico, ki smo jo pripravili zanj. Neki dan me pokliče po telefonu, vidno je vznemirjen. Pove mi, da bo moral naslednji dan na sodišče in da bo moral plačati 5.000 evrov neplačane stanarine. Poskusim ga pomiriti, a stanje je res težko. Mi, ki smo njegovi prijatelji, smo že dali naše uboge prihranke in ne bi mogli zbrati take vsote. Ostaja nam vera, da je Bog ljubezen in da ne more zapustiti Carlosa.
Med službenim sestankom prejmem sms: »Imam novosti, šlo je veliko bolje, kot sem si mislil!« Ko je prikazal svoje razmere: da je vedno redno plačeval najemnino, da je imel zelo lep odnos z lastniki stanovanja, da je izgubil službo in ni več mogel poravnati mesečnih obrokov in da je pripravljen vrniti vse v času in v okviru sedanjih možnosti, saj ima dobro službo, se je sodnik odločil, da bo dolg skrčil na samo 1.500 evrov, a ga mora poravnati do 30. oktobra, sicer bo moral plačati veliko več.
Dovolj je bilo torej premagati zadnjo oviro: najti teh 1.500 evrov. Oktober je tu. Beseda življenja nas spomni, naj ponovno “vržemo mreže” tja, kamor smo jih neuspešno že enkrat. Poskusimo z obnovljeno vero, in tisti, ki so pred tem odklonili, da bi mu dali predujem, so predlog zaradi manjše vsote tokrat sprejeli in Carlos bo lahko s svojo službo počasi počasi vrnil še zadnji dolg.«
(Juan iz Barcelone)