Če je kdo brez denarja, je skušnjava, da bi si prisvojil lastnino drugih, lahko močna, a lahko se odločimo tudi drugače. Tu je pričevanje, ki govori o tem.

“Denar je v naši državi stalno izgubljal vrednost in s svojo plačo nisem več zmogel pokriti vseh stroškov in potreb svoje družine. Zaman sem prosil za povišanje plače. Ko sem prihajal v skladišče, v katerem sem delal in je bilo dobro založeno, sem se spraševal, če ne bi morda vzel česa, saj je bila tista hrana namenjena kot pomoč lačnim. Ko sem pomislil na ljudi, ki imajo še manj kot jaz, sem odgnal skušnjavo. Da bi le prislužil nekaj več denarja, sem začel po službi prodajati manioko in ribe. Dva meseca kasneje, ko sem čisto izgubil upanje, da bo bolje, sem našel delo, kjer zaslužim dvakrat več kot prej.”
Benoît – Burundi

pripravil Oreste Paliotti
Vir: Città Nuova