Na avtobusnem postajališču
Med čakanjem na avtobusnem postajališču sem na drugi strani ceste opazila starejšo gospo, ki jo je želela prečkati. Avtomobili so vozili, kot da je nihče ne opazi. Ko je nekdo le ustavil in je prišla na mojo stran, mi je rekla: »Koliko dobrega je na tem svetu.« Ostala sem brez besed. Na avtobusu sem se ji zahvalila za lekcijo, ki mi jo je dala. V nasprotju z menoj je ona takoj opazila, da ji je nekdo s svojim dejanjem pomagal. Nadaljevala je z besedami: »Vsak dan obiščem svojega sina. Umrl je mlad zaradi droge in alkohola. Ko stojim ob njegovem grobu, ga doživljam kot nezaščitenega, krhkega. Slišim njegov glas, ki mi pravi: ‘Mama, varuj me!’ Edina stvar, ki jo lahko še naredim zanj, je, da ljubim, da vidim le to, kar gradi življenje in ne tega, kar ga podira. V tem je moja moč.«
T.M. – Bratislava