4. novembra sta Maria Voce in Giancarlo Faletti pripotovala v mestece Marienkroon. Prvi dan sta se srečala z nekaj nizozemskimi in islandskimi katoliškimi škofi, s katerimi so iskreno izmenjali misli in načrte, kako izpovedovati vero v današnji sekularizirani družbi.
Na Nizozemskem se je v letih po drugem vatikanskem zboru začela tako imenovana polarizacija z vedno večjim razhajanjem med katoličani. Eni so se imeli za “konzervativne”, drugi za “naprednjake”. Šele konec devetdesetih let se je stanje izboljšalo tudi zaradi sodelovanja med mladimi različnih gibanj in med mladinskimi animatorji v škofijah. Kar zadeva ekumenizem, je stanje odločno boljše v primerjavi s šestdesetimi leti, ko katoličani in protestanti skoraj niso imeli stikov. Danes se dogaja proces zbliževanja, zaradi katerega upajo, da bo možno pripraviti nacionalni dan sprave. V tem času je pomembno sodelovanje med gibanji za prireditev Skupaj za Evropo.
Kljub temu pa se zdi – tudi zaradi škandalov o spolnih zlorabah – da je čutiti vedno večjo brezbrižnost in ravnodušnost do vere. »Izzvani smo, da bolj sodelujemo med seboj, kajti nobeno gibanje ne more samo spremeniti stvari,« je dejala Maria Voce. »Vsak odgovarja za poseben dar, ki ga je prejel. Za nas je to edinost, ki jo moramo prinašati tudi med gibanja.«
Po mnenju škofa De Jonga bi lahko imelo Gibanje fokolarov v mestecu šolo z namenom vzgajati današnjo mladino, ki se lahko na Nizozemskem srečuje samo s sekularizirano kulturo, in bi bila odprta za vse, ker bi temeljila na ljubezni do bližnjega. Predsednica je povedala, da bi bilo bolj kot to potrebno imeti po vseh šolah veliko učiteljev, ki v svojem življenju živijo evangelij, da pa bodo odgovorni za Gibanje na Nizozemskem preverili, če lahko škofov predlog uresničijo.
Popoldne srečanje z odgovornimi za različne izraze Gibanja in za skupnosti na Norveškem, Švedskem, Finskem, Danskem, Islandiji in Nizozemski. Tako sta Maria Voce in Giancarlo Faletti lahko poglobljeno vstopila v razmere v teh državah. To so kulture in narodi, različni med seboj, in vendar »vsak čuti to, kar delajo drugi, kot lastno in se tega veseli. Vsakič ko pridem na obisk v neko državo in se letalo začenja spuščati,« je povedala predsednica, »me stisne v grlu ob misli na brate in sestre, ki me pričakujejo z veseljem. Srečni smo, ker lahko izkusimo Božji dar, kar je družina Gibanja v vseh krajih sveta«.
Po večerji še pogovor za zaprtimi vrati s 25 gen, kjer so govorili o prihajajočem “Dnevu mladih katoličanov”, ki ga organizira škofovska konferenca v sodelovanju z mladimi iz Dela in drugih gibanj. Prihodnost Gibanja fokolarov je tu, v teh mladih, ki jih kličejo na vse konce Nizozemske, da bi pripovedovali zgodbo Chiare Luce, prvega dekleta iz Gibanja, ki je razglašeno za blaženo.
Tu spodaj si lahko preberete še dva članka iz istega obiska:
Praznovanje 50-obletnice prihoda Gibanja na Nizozemsko
