Že veliko let hodim k isti frizerki, sicer bolj poredko, vendarle se dobro razumeva. Večkrat mi potoži, kako je težko s strankami, ki se ne držijo ure, ko naj bi prišle (frizerka je namreč zasebnica in dela sama, zato stranke naroča po urah). Pove mi tudi razne druge težave, ki jih ima. Poslušam jo z razumevanjem in ljubeznijo, včasih ji tudi kaj rečem v spodbudo.
Ker pridem k njej občasno, me večkrat vpraša, če kaj praznujemo. Tako sem pred svojo okroglo obletnico šla, da mi uredi frizuro. Spet me je vprašala, pa sem ji povedala, da bomo praznovali skupaj z otroki in vnuki. Malo sem se pošalila, da bodo vnuki videli, da je tudi starost lahko prijetna. Ko sem ji hotela plačati, me je objela in rekla, da je to njen dar, ker se nikoli ne pritožujem, ne kritiziram…
Bila sem presenečena, vendar sem sprejela, ko sem videla njeno dobro voljo. V srcu pa sem doživela, kako je resnično potrebno, da vedno in povsod živimo evangelij – vsako Besedo življenja in gradimo odnose razumevanja in ljubezni.
T. Š.