Niz dogodkov iz vsakdanjega življenja, ki odražajo odločitev približati se drugemu tudi tedaj, ko je težko.
Beseda življenja za mesec oktober govori o ljubezni do bližnjega, ki ima brez števila odtenkov. O enem od teh odtenkov beremo v odlomku iz razlage: “Če je, kakor pravi sveti Pavel, medsebojna ljubezen dolg, bo treba imeti ljubezen, ki ljubi prva, kakor je do nas naredil Jezus. To je torej ljubezen, ki prevzame pobudo, ki ne čaka, ki ne odlaša.” Iz naslednjih preprostih izkušenj je razvidna izbira “konkretne ljubezni, ki zna razumeti, opozarjati, ki je potrpežljiva, vztrajna, velikodušna.”
“Izbrisana” teta
“Imam teto, na katero sem bila zelo navezana. Med počitnicami sem odhajala s prijateljico k njej in ji pomagala delati na polju. Imela me je najraje, a ko sem se poročila, se je vse spremenilo: nikoli ni hotela priti k meni domov in ni nikoli videla mojih otrok. Tako zelo sem se razjezila, da petnajst let nisem več prestopila praga njene hiše. Izbrisala sem jo iz svojega življenja. Ko sem v zadnjem času prebrala v evangeliju “Ljubi svojega bližnjega”, sem pomislila: manjka mi nekaj velikega, odpustiti moram teti. Vrnila sem se v rodno vas in prepričala mamo, da me je spremila k njej, ker nisem več poznala poti. Ko sva prišli, sem se počutila kot izgubljeni sin. Ob srečanju sva obe jokali od veselja. Z veseljem je sprejela, kar sem ji prinesla. Težko sva se ločili ob slovesu, večkrat me je pozdravila. Med naju se je vrnil mir in prizadevam si, da bi vedno ohranjala živ plamen ljubezni v družini in okoli sebe.”
S. P. – Afrika
Gostoljubnost
“Najin poročeni sin nama je pisal, da bi se rad preselil k nama. Ni nama pojasnil, zakaj se je odločil, da zapusti svojo družino in se vrne k nama. Bila sva zelo presenečena, a kljub vprašanjem in zaskrbljenosti sva začela pripravljati sobo, da bi ga čim bolje sprejela. Dočakala sva ga vedro, spoštovala sva njegovo bolečino. Čez nekaj časa se je začel odpirati in povedal nama je o svojih problemih in težavah. Poslušala sva ga z odprtim srcem, nisva ne raziskovala ne dajala nasvetov. Obkrožen z ljubeznijo in zaupanjem je uspel mirno vse premisliti in se odločiti, da se vrne na svoj dom. Morda je Bog uporabil naju, da bi mu pomagal znova urediti njegovo družino.”
N. C. L. – Peru
Čevlji “za po smučanju”
“Neko dopoldne je na vrata potrkala mlada Albanka in prosila za obleko in čevlje. Takoj sem začela pripravljati vsaj nekaj; otroci so me videli hiteti po hodniku. Kmalu sem opazila, da je pri vratih par toplih čevljev, na katere je bil moj sin navezan. Vprašala sem ga, kako to, da so tam. Povedal je: “Podarim jih tej gospe za njene otroke, saj ne sneži več.” Bilo je začetek oktobra.
Res je: velikodušnost se rodi v otrocih, če jo vidijo v starših.”
F. P. – Italija
Torba
“Priselil sem se v Evropo in nekega dne sem na ulici naletel na gospo s težkimi torbami: “Gospa, vam lahko pomagam?” In ona: “Ne, lahko sama!” “A jaz bi vam rad pomagal.” “V redu, vzemi to torbo.” Povabila me je domov in mi dala večerjo. Preko te družine, ki me je dobro sprejela, sem potem našel službo. Pogosto imajo priseljenci konkretne probleme: najti službo, hišo, denar za preživljanje. Včasih pa je potreben samo kratek klepet, telefonska številka, da bi zaprosil za pomoč v težkih trenutkih. Solidarnost, ki sem jo našel v krščanskih družinah, mi je pokazala, da je Bog oče vseh, vse ljubi kot svoje otroke.”
L. E. – Marok
Vir: Il Vangelo del giorno, ottobre 2013, Città Nuova Editrice