Kolesarjenje v gorah po tednu dela, nenadoma pa “pf” in kolo je na tleh. Zamujam, trgovine bodo že zaprte, nedelja je in nihče nič ne popravlja … Pred vami je pismo bralca.
V nedeljo običajno preživi vsa družina skupaj. Zaradi dela sem od doma ves teden in tako sta sobota in nedelja za domače opravke in za reševanje odprtih stvari. A tudi čas za počitek. Po jutranji maši sem se pripravil in odkolesaril do gorskega kraja kakih 25 kilometrov iz Cunea. Tam je mesnica, ki prodaja izjemno panceto s česnom: na to sem resnično nor! Ker je imela moja žena obveznosti, prav tako sin – ni bolšega kot sendvič s to dobroto za kosilo, začinjen z več kot 50 kilometri zdravega kolesarjenja, od tega polovica vzpona. Najboljše za svežo julijsko nedeljo. Ker sem zamujal, sem hitel, da ne bi mesnice zaprli in bi moral ostati brez tega sendviča. Lepo sem vozil, med vožnjo pozdravljal druge kolesarje, s katerimi sem se srečeval, a ko sem pozdravil gospoda z belo majico, sem zaslišal “pf”. Pogledal sem in na srečo to ni bilo moje kolo, ampak kolo tega gospoda.
Tisoč misli mi roji po glavi: Če se ustavim, bo trgovina zaprta in ne bo sendviča. Pa še: Kaj mu lahko pomagam, nimam rezervne gume. Vrniti bi se moral kakih 200 metrov in znova zagnati v vzpon. Odločim se: Delal se bom, da nisem slišal “pf”. A mi ne uspe. Še dvakrat poženem z nogo, potem se vrnem.
Ko pridem do gospoda, začnem govoriti z njim in ugotovim, da se imenuje Roberto, da tudi on nima rezerve in da pri njem doma ni nikogar, ki bi mu lahko pomagal. Najbližji kraj je kakih 8 km stran in trgovine za kolesa bodo zaprte. Pokličem sina in mu predlagam, da pride z avtomobilom in prepelje Roberta in njegovo kolo do doma. Prošnja ga preseneti, vendar takoj sprejme.
“Živjo,” pozdravim kolesarja, ki je imel smolo, “Daniele pride kmalu”, in sedem na kolo. Še bolj presenečen ta človek vpraša: “Zakaj si to storil?” “Ker je pri današnji maši evangelij govoril o dobrem Samarijanu in nisem te mogel pustiti samega.” Znova začnem kolesariti, vzpon je naporen. Sendviča ne bom mogel kupiti, a v meni je veselje, ker sem lahko pričeval o evangeliju.
Pier Luigi, Cuneo, Italija