V svojem življenju sem odkrila, da samo čista in brezpogojna ljubezen resnično spreminja odnose tako doma, kot v službi. Rada bi vam povedala nekaj utrinkov iz službe:
Že 33 let delam v banki in sem najstarejša v našem oddelku. Večina sodelavcev je v starosti mojih otrok. Naše pisalne mize z računalniki so povezane po štiri skupaj in po želji ločene s pregrado. Ko je prišel sodelavec, ki ima pisalno mizo ob moji, se je bilo treba odločiti ali bova imela pregrado. Meni bi pregrada pomagala pri boljši koncentraciji pri delu, vendar sem čutila, da se moram narediti najprej eno z njim in upoštevati njegovo željo. Želel je, da je ne bi bilo. Tako sta najini mizi med redkimi brez pregrade. Namesto nje je sodelavec priskrbel rože, ki razveseljujejo tudi druge.
Letos poleti me je prosil, če mu z dopusta prinesem nek pripomoček za potapljanje. Res sem ga na moje presenečenje hitro našla. Z dopusta sem mu poslala tudi sms z voščilom. Ko sem se vrnila v službo, so vsi pripovedovali, koliko mu je pomenilo moje voščilo. Kako malo je treba, da razveselimo drug drugega.
Ob obilici dela se kaj hitro zgodi, da živimo drug mimo drugega. Ko zjutraj pridem na delo, skušam najprej narediti kakšno majhno dejanje ljubezni. To je pozdrav, voščilo, zanimanje za bolnega otroka, za športno udejstvovanje, za adaptacijo stanovanja. Tako se ozračje med nami počasi spreminja. Sodelavka na prim. me vedno vpraša, če mi prinese kavo, če sama nimam časa. ..
Ker imam dolgoletne delavne izkušnje, je veliko priložnosti, da pomagam sodelavcem pri njihovem delu. Vedno to ni lahko, še posebej takrat, ko imam tudi veliko svojega dela. Tako velikokrat prosim Jezusa za pomoč. Zadnji mesec sem na primer pomagala sodelavki pri zahtevnem delu, ki pa ni dalo pričakovanih rezultatov. Morali smo izbrati stari pristop obdelave podatkov in prejšnje enomesečno delo je bilo, tako se je zdelo, zaman. Sodelavka je bila zelo na tleh, saj je vložila veliko truda. Tudi meni je bilo težko in sem izrekla marsikatero kritiko. Začutila sem, da kritiziranje ruši odnose med nami. Šla sem vase in obudila vero v to, da je tudi ta okoliščina božja ljubezen. Odkrila sem jo naslednji dan, ko je sodelavka povedala, da delo nikakor ni bilo zaman, ker so odkrili napake.
Finančna kriza se močno odraža pri našem delu. Veča se obseg in zahtevnost dela. Iz službe pogosto prihajam šele zvečer. Nekega dne je bilo potrebno pripraviti več poročil, na kar nismo bili pripravljeni. Sodelavec, ki bi moral narediti nekaj drugega, je odhajal na sestanek, ki po moji presoji ni bil nujen. Ni me poslušal in bilo mi je zelo hudo. Pod hudim pritiskom obveznosti sem se na skrivaj zjokala. Ko sem se pomirila in vse darovala Jezusu in predvsem odpustila sodelavcu, sem odšla nazaj na delovno mesto. Bila sem presenečena, ker mi je drug sodelavec priskočil na pomoč, čeprav to ni v njegovi navadi. Naslednji dan pa se mi je prvi sodelavec opravičil.
Tako se tkejo tiste vezi, ki nas povezujejo v eno človeško družino. Zame pa je služba tudi pot, ki me po ljubezni do Jezusa v sodelavcih vodi k Bogu.
C.M.