Naj so okoliščine, v katerih se znajdemo, še tako trde, imamo gotovost, da jih je Jezus že sprejel za svoje in jih premagal. Na to nas spominja beseda življenja iz julija letos. Kratke zgodbe tistih, ki v vsakdanu delajo tako.

V čakalnici – »Najin sin in njegova partnerka sta bila v zaporu zaradi prekupčevanja z mamili. Med dolgim čakanjem na pogovor z zaprtimi sorodniki sva spoznala tujko z zelo žalostnim obrazom. Že tri leta je redno obiskovala svojega partnerja v zaporu in vsakič je morala zelo daleč hoditi peš. Ko je slišala, da lahko od tedaj računa na najin avtomobil za prevoz, se je končno nasmehnila in se ni prenehala zahvaljevati. Naslednjič sva s seboj prinesla, da ne bi bilo tako težko čakati, zlasti to velja za majhne otroke, ki pridejo z mamami, igračke, sladkarije in sadje. Ko je najin sin izvedel, kaj se je dogajalo v čakalnici, kjer vlada bolj vedro ozračje, je spremenil svoj odnos do naju.« (Italija)

Odpuščanje – »Odšel sem živet k sodelavki, zapustil sem ženo in štiri otroke. Najstarejši sin je zaradi tega odšel od doma, žena pa je z drugimi tremi prosila Boga za milost, da bi se vrnil domov. Počasi, počasi sem zmogel zapustiti to žensko in da je ne bi več mogel srečati (delala je v istem podjetju kot jaz), sem pustil službo. Vrnil sem se k svojim in sem nezaposlen, potem sem našel zelo preprosto delo. Živeti ponižnost je blagodejno vplivalo name. Zahvalim se Bogu za podporo drugih družin, predvsem pa zaradi tega, ker so mi žena in otroci odpustili. Z njimi sem stopil na novo pot.« (ZDA)

Na telefonu – »Pred leti je moj sin umrl pri 23 letih v prometni nesreči. Od tedaj sem bil rahlo jezen na njegovega prijatelja, ki je takrat vozil in se mu ni nič zgodilo. Imel sem ga za odgovornega za tisto smrt. Zdaj je poročen in ima otroke. V cerkvi je duhovnik govoril o spravi in odpuščanju. Te besede so se mi zdele namenjene meni. S trepetajočimi rokami sem izbral njegovo telefonsko številko. Odgovorila je žena, bila je presenečena in osupla, ko sem ji povedal, kdo sem, odprl sem ji srce: Te dneve sem veliko mislil na vas. Rad bi vas videl, spoznal vajine otroke. Srečen bi bil, če bi me obiskali. Bila je ganjena in obljubila mi je, da bodo kmalu prišli. Presrečen sem in lahek kot pero.« (Švica)

Računi se izidejo – »Mati petih otrok z zdravstvenimi težavami, drogo in alkoholizmom v družini, izbire v življenju, zaradi katerih so skoraj vse njihove družine neurejene, napetost, prepir. Danes sem vdova. Sama sem s problemi, ki si jih ljudje niti ne predstavljajo, ker sem navzven tako vedra. Reči moram, da mi pri tem zelo pomaga moj značaj, sem pa vzdržala v nekaterih okoliščinah predvsem zaradi daru vere in podpore prijateljic. Danes živim s pokojnino, a kljub temu uspem mesečno pomagati komu v potrebi. Občasno bi rekla: dovolj, končno ne bi bilo slabo, da bi imela kaj za starost. A to darovanje je močnejše od mene. Vidim, da previdnost redno prihaja in moji računi se vedno izidejo.« (Italija)