Na svetovnem dnevu mladih so mladi iz Gibanja pripravili za vse mlade tudi bedenje, med katerim so poleg molitve in petja pripovedovali o svojem življenju. Tu je eno od pričevanj dekleta iz Kitajske.
Ime mi je Natalija in sem Kitajka. Leta 2005 sem prišla na dvomesečno študijsko izmenjavo v Rim. Ko sem se nekega dne vračala domov, sem na avtobusni postaji srečala starejšo Madžarko. S polnimi rokami prtljage je hotela romati v Vatikan. Pomagala sem ji in prvič bila pri maši z njo. Vzdušje v cerkvi je bilo zelo lepo, sveto; bilo mi je zelo všeč, čeprav nisem veliko razumela liturgije. Na koncu mi je ta gospa razložila veliko stvari, tudi take izkušnje, ki so se mi zdele malce nenavadne. Sem pa prvič slišala govoriti o krščanstvu.
Ob vrnitvi v domovino sem spoznala skupino evangeličanov in začela obiskovati srečanja za prebiranje Svetega pisma; bil je način, da bi se razumsko približala Bogu. Razumela sem, da je Bog vsemogočen, pravičen in neskončna ljubezen, ampak to dojemanje je bilo bolj teoretično … Manjkala mi je izkušnja.
Nekega dne sem spoznala katoliško dekle in postali sva dobri prijateljici. Njen način življenja mi je bil všeč. Enkrat me je povabila k maši z velikim številom mladih, ki so se me posebej dotaknili s svojo živahnostjo in veseljem. Kmalu zatem sem iskala najemniško sobo in ta prijateljica, ki je živela z drugimi dekleti in se je selila zaradi poroke, mi je ponudila svoje mesto.
Ob sobivanju s temi dekleti sem kmalu ugotovila, da tudi one živijo na enak način kot moja prijateljica. Bila sem začudena: v hiši je vedno vladala velika harmonija. Da, pri čiščenju hiše so krožile (in me naučile delati veliko stvari …), imele smo skupen denar za nakupe, skupaj smo kuhale in čeprav smo delale na različnih koncih mesta, smo zvečer vedno počakale, da bi skupaj večerjale. Bile smo kot družina. Ta medsebojna ljubezen me je vedno bolj privlačila.
Nekega dne sem sprejela njihovo povabilo in sem šla z njimi na srečanje mladih. Prvo, kar se me je dotaknilo, so bile pesmi; melodije in besedila so bila čudovita. Začela sem se udeleževati drugih srečanja; npr., ob torkih je bila maša za mlade. Všeč mi je bilo tudi, kadar smo se srečevali in si podelili svoja doživetja iz življenja evangelija.
Sčasoma so mi povedale kaj več o svojem življenju, ki jih je spremenila izkušnja Chiare Lubich, izkušnja, ki je prišla tudi do naše dežele.
Zdelo se mi je, da odkrivam nov svet. Bolj kot sem spoznavala duhovnost edinosti, bolj sem želela nadaljevati. Tudi sedanja izkušnja svetovnega dneva mladih z vsemi vami je pomembna etapa te nove korenite odločitve za Boga, ki jo želim živeti.